Home / Novice / David Trofenik na 39. MS športne medicine

David Trofenik na 39. MS športne medicine

David Trofenik, študent drugega letnika Fizioterapevtike nas je zastopal na 39. Mednarodnem simpoziju športne medicine, ki je potekal v času od 16.6. – 23.6.2018 na Malti. Za njegove dosežke mu čestitamo!

Simpozij je minil v znamenju novosti na področju športne medicine in športnih dogodkih, ki so se odvijali po vsem otoku in na katerem se je zbralo več kot 2000 udeležencev iz 41 držav; Slovenijo je zastopalo 10 udeležencev – dva izkušena atleta ter osem kaljenih strelcev. Letošnja gostiteljica Malta je poskrbela za izjemen teden, ki bo udeležencem ostal v lepem spominu.

Dopoldnevi so minili ob predavanjih in okroglih mizah, kjer smo diskutirali o športni medicini in rehabilitaciji. Predavanja, ki so se nizala eno za drugim so potekala v angleškem in francoskem jeziku. Predavatelji so prihajali iz celega sveta. Nekaj zanimivih predavanj, ki smo jih obravnavali so: biomehanični vidik poškodb Ahilove tetive, osteopatija v športu, fizioterapevtski pristopi k poškodbam hrbtenjače v Nemčiji, incidenca raka dojke pri mladih plavalkah v Evropi… Veliko je bilo govora o patologijah spodnjih okončin v športu. V okviru tematike je bilo največ govora o atletih in nogometaših, ki so najpogosteje prizadeta populacija, kar zadeva spodnje okončine. Dopoldne zadnjega dne je bilo govora o dopingu v športu, njegovi zlorabi in pozitivnih učinkih v rehabilitaciji.

Športna dogajanja so se odvijala skozi cel teden. Tekmovalci smo bili razvrščeni v 6 mednarodnih starostnih kategorij. Tek na 100 metrov je bil napovedan za torek in enkrat daljša razdalja za četrtkovo popoldne.

V torek, 19.6.2018, je ob 15. uri potekal tek in ob prihodu na stadion je žgoče sonce nad sredozemskim otokom napovedalo vroč boj. V moji starostni skupini A (do 35 let) je bilo 25 tekmovalcev. Po odličnem kvalifikacijskem teku, kjer sem zasedel prvo mesto v svoji skupini je sledil počitek in umik v tistih nekaj metrov sence, ki se jo je dalo najti na prizorišču. Napetost je rasla in priznati moram, da sem po dveh letih odsotnosti s tekmovalnih prizorišč čutil, da moj želodec vsake toliko naredi majhen premet. Ob poku pištole v finalnem teku je bilo vse odprto. Osem najboljših tekmovalcev se je pognalo v tek za čim višje uvrstitve. Moj štart iz štartnega bloka se je tokrat ponesrečil, vendar mi je uspelo nekoliko nadoknaditi izgubljeno in ciljno črto sem prečkal kot četrti z dvema stotinkama zaostanka za Poljakom, ki je zasedel tretje mesto. O mestih je odločal fotofiniš, saj smo prvi štirje tekači bili v polju 5 stotink. Zmaga je odšla v Indijo, mlademu 19 letnemu atletu in bodočemu fizioterapevtu.

Zvonjenje budilke v sredo zjutraj mi je dalo vedeti, da bi bilo potrebno opraviti več treningov pred odhodom. Tako sem dan preživel na predavanjih in se udeležil večernega izleta v prestolnico Valeto.

Tek na dvesto metrov je bila vedno ena izmed mojih najljubših disciplin. V pol krajši razdalji se nisem nikoli preveč dobro znašel, zato sem se teka izredno veselil. Vlaga v zraku je nakazovala na nevihte in ozračje na prizorišču je bilo težko. Po pravem tropskem nalivu, ki je trajal slabi dve uri, smo pričeli s tekmo. Seznam nastopajočih na 200 m razdalji mi je bil dobro znan. Sproščeno in z užitkom sem opravil ogrevalni del, ki traja približno eno uro. Še poskusni štart iz bloka, ki je bil po torkovi polomiji v finalu več kot nujen in po stopnjevalnem teku v krivini sem čutil, da so noge prave. Tišina, ko se namestiš v štartni blok in adrenalin, ki teče po žilah in ga hraniš, da se sprosti ob poku. Štart je uspel in prva »najhitrejša skupina« se je pognala proti cilju. Ciljno črto sem prečkal kot drugi, zmaga pa je tudi tokrat odšla kolegu iz Indije.
Pravila tekmovanj z več starostnimi kategorijami velevajo, da morajo biti štafetni teki sestavljeni iz ekipe štirih članov, ki pa niso v enakih starostnih kategorijah. Tako sem se v petek pridružil štafetni ekipi za disciplino 4x 100 m, ki smo jo sestavljali dva predstavnika Turčije, predstavnik Nemčije in moja malenkost. V boju 6 štafetnih ekip smo zasedli suvereno prvo mesto in osvojili zlato medaljo.

Prelep in naporen teden je prinesel nova poznanstva, znanja in izkušnje. Vesel sem, da sem lahko bil del tega dogodka in predstavljal naš Visokošolski zavod Fizioterapevtika. Drugo leto se dogodek seli v Budvo v Črni gori, kjer udeležence čakajo nove zmage, znanja in razburljive dogodivščine.

David Trofenik, študent 2. letnika Fizioterapevtike

Vrh